Join the new world

Nemčija in Francija sta v tej igri državi, ki sta po vsej verjetnosti trpeli več kot katerekoli druge nacije in s to mislijo v glavi so se države Terre in EDENa podale na pohod po Evropi, ki za zdaj kaže prve znake po tem, da je vladavina Poljakov končana, ne z vidika mogočnosti v tej igri v vojaškem smislu, ampak po njihovi dominanci v okolišu. Venomer smo do zdaj imeli moč videti, kaj pomeni, če ima velesila v tej igri poleg sebe nasprotnika, ki se ji lahko enakovredno zoperstavi, zgolj pomislimo na Srbijo in Hrvaško, kako so Srbi kljub statusu države številka ena napram svojim sosedom v ključnih trenutkih vedno izgubili, izgubili so tolikokrat, da je to postala nekakšna tradicija, ki jo naši zavezniki ne vidijo kot "slabo". To je torej tisto, na kar bi morali biti pozorni in ambicioznost nikdar ne bo problem, problem bo le, da so se preveč prepustili tokom in osvajanju, žene jih pohlep, kot je bilo moč opaziti nedavno. Namesto srbske napovedi vojne na Američane so sprva napadli Argentino, ki je na žalost Španije zopet na pohodu po Iberskem polotoku, kljub temu da je še pred kratkim izgledalo, da temu ne bo več tako, nato pa so srbski bratje svojo eksanzionistično politiko usmerili proti Franciji in njihovi deseti regiji oz. gumi, ki je v teh trenutkih ne premorejo. Stvar je načeloma jasna, zavezništvo kaže, kaj pomeni biti soborec v težkih trenutkih, da se namogočnejša država poleg tvoje lastne nacije, ki bi bila v tem primeru Poljska, obrne drugam, proč od tebe in usmeri svoje sile proti Franciji, ki je sila, s katero lahko opravi sleherna država, ki premore vsaj kanček moči. Zavezništvo se ne ustvari čez noč, ustvari ga timski duh in želja po sodelovanju, kar pa sicer ONE nikdar ni kazal in tudi v bodoče ne bo, saj je aliansa na pragu prenehanja s svojim delovanjem - le vprašanje časa je, kdaj se bo to pripetilo in svet bo prevzelo obdobje dominance s strani držav, ki so bile še nekoč zatirane in na pragu stagnacije in velikega eksodusa iz te igre.


Ameriški prodor v Evropi napram Poljski je bil uspešno zaustavljen v bitki za Hesse. Je to tista zmaga, ki lahko spreobrne izid vojne v prid ONE-a?

Večnosti v tej igri ni, če so nas zadnji dogodoki kakorkoli izučili, glavna rešitev se je in se bo vedno skrivala v diplomaciji, ki je najboljše orožje sleherne države, a kaj ko se tega redkokateri posameznik zaveda, postali smo zgolj imuni na grožnje in se ukvarjamo s tem, kako bomo svoj obseg razširili, ne vzamemo pa v vidik, da zavezniki na ta račun trpijo, da dobiš ti v očeh drugega prikaz nekoga, ki gleda na svet okoli egoistično in nima občutka "dolžnosti", da pomaga svojim prijateljem v težavah. Sicer pa si postavljam večno vprašanje, če se Poljaki ne borijo za ostale nacije, ko je to ključnega pomena, zakaj bi se ostali za njih, odgovor je preprost in nam lahko da vedeti, da je ONE umetnega nastanka, ki ga niso stkale prijateljske vezi, ampak politični interesi po globalni dominaciji, sram nas je pa lahko, da na račun tega Slovenija ne poreče nič.

ZDA sprva uspešne, a nato zaustavljene v Nemčiji
Po skoraj pravljičnem pohodu Američanov vse od francoskih, preko švicarskih regij in do napada na poljsko okupirane regije v Nemčiji se je njihova ofenziva vsaj začasno zaustavila. Uspešno so jih premagale skupne sile ONEa v bitki za Hesse, kjer so glavno vlogo odigrali predvsem srbski borci. Dokazali so, kaj pomeni timski duh zavezništva in da lahko v težkih časih zgolj in samo njihova prisotnost na bojišču spreobrne stvari na bolje, kot bi nekateri dejali - jeziček na tehtnici za boljši jutri. S tem pa se težave poljskega vojaškega stroja še ne končajo, saj vzhodneje preko avstrijskih in slovaških regij prodira Hrvaška zgolj z enim ciljem, ki sliši po imenu izbris Poljske s karte eRepublika. Stvari torej niso nič kako rožnate, pa čeprav nam nedavna zmaga daje takšen vtis. Čeprav je ONE dobil bitko, vojne ni in jo tudi težko bo zaradi pomanjkanja enotnosti. Glavni pokazatelj, kako oslabljeno je omenjeno zavezništvo, je že sam položaj ABC držav na Baltiku, ki so trenutno po večini vse okupirane, naslednja, ki je na vrsti za "padec", pa je Švedska, ki je v danih trenutkih pod napadom ruskih in finskih sil. Obdobje veličine nekdanjih velesil je končano, padec Makedonije in Srbije je blizu - zavedanje tega se bo zopet pripetilo prepozno, žal.

Hrvaška uspešno na poti do poljskih regij
Glavna grožnja s poljskega vidika se te dni zares poraja pri ameriških silah v Evropi, stvar pa se lahko še dodatno zaplete, ko se bo v akcijo vključila Hrvaška. Čeprav omenjena nacija ne igra neke pomembne vloge po samem številu igralcev, pa se kaže njihova moč v individualnih posameznikih, ki so zmožni še tako izgubljene bitke obrniti v svoj prid in prav to so naredili pri svojem pohodu do Slovaške v Sloveniji, kjer je Hrvaška kljub enormnemu tankanju s strani slovenskih vojaških enot uspešno zmagala in tako dala jasen prikaz Slovencem, da misli povsem resno, ko se gre za njihov vojaški pohod preko našega ozemlja. Sprva so nekateri mislili, da je glavni cilj Italija, kar je načeloma tudi bil, a so nato po prejetem darilu s strani Slovakov, ki so napovedali vojno na hrvaške sosede, slednji to vzeli z odprtimi rokami in v celoti odplaknili upe Slovaške po tem, da se lahko ta srednjeevropska država uspešno kosa z njimi. S taktičnega vidika so torej Hrvati zgolj še nekaj regij oddaljeni od svojega glavnega cilja, ki je še pred kratkim imel v nadzoru praktično polovico Zahodne Evrope vključno s Francijo in Nemčijo. Glavni pokazatelj hrvaške moči bo sicer jasno viden v poljskih regij, ko Hrvaška doprispe do tja, obetamo pa si lahko akcijo, ki bo osupljiva tudi za standarde nekdanjih epskih bitk za časa eRepublik v1.


Hrvaška nadaljuje s svojim pohodom proti poljskim regijam, tokrat je njihova tarča po uspešnem napadu na Slovenijo Slovaška, ki se ji v nikakršni meri ne more zoperstaviti. Glavni pokazatelj hrvaške moči bo napad na originalne poljske regije.

Švedska napadena iz dveh strani, upi baltskih držav vse manjši
Smatrana kot nekakšna skandinavska velesila je Švedska v teh težavnih časih bila vedno smatrana kot varno prebežališče pred grožnjo EDENa, kateri so spodvrženi švedski zavezniki v preostalih delih Evrope. Tudi ta prikaz se je te dni končal, ko sta se Finska in Rusija odločila za združen napad na švedske regije, ki trenutno že kaže znake uspeha, pri tem pa je potrebno omeniti, da tudi Norveška lahko igra določeno vlogo v vojni napram švedskim okupatorjem, saj premore obsežno zbirko MPPjev, ki lahko kadarkoli preobrnejo izid bitke v korist Nrovežanov.


Švedska je zgolj še ena izmed članic ONE-a, ki je na pragu popolnega poraza. Napadena je s strani Finske in Rusije, ki najverjetneje ciljata na popoln izbris omenjene nacije.


Baltske države so imele v preteklosti že svetlejša obdobja, trenutno so priča romunski agresiji in ruski okupaciji Litve.

Nič bolje ne kaže baltskim država, kjer sta Estonija in Latvija tarči romunske agresije in imata majhne možnosti za dolgoročno mero suverenosti v prihodnje. Sicer pa na boljšem ni niti Litva, ki je trenutno padla pod rusko okupacijo. Torej, to je zares črno obdobje teh nacij, ki so bile še pred kratkim smatrane kot sinonim za stabilnost in nenehno sodelovanje.

Srbski egoizem
Srbija, nekoč država bratstva in enotnosti, danes zgolj bleda senca nacije, ki je kraljevala v starih časih. S tem pa seveda ne mislim na njihovo vojaško moč, ampak na sam odnos napram svojim zaveznikom, kako se obnaša do njih in kaj jim pomenijo. Mar ni dovolj jasen in nazoren pogled z vidika srbskega egoizma ta, da so namesto vojne napovedi na ZDA raje predlagali naravnega sovražnika na Argentino in od tod Francijo zgolj zaradi ene preklete gumarske regije, ki bo kaj kmalu, ko bo Srbija zopet zgolj in samo na svojih originalnih ozemljih, imela ničen pomen. Zakaj se ne zavedamo tega, zakaj zgolj opazujemo to in ne damo vedeti, da je to napačen odnos do lastnih zaveznikov. Upi Poljske bi lahko bili precej boljši, če bi se v akcijo napram ameriško okupirani Švici vključila Srbija, so mar država, ki je smatrano za številko ena v tej igri, za državo, ki lahko premaga slehernega nasprotnika, ko ji je to po volji. Sicer pa se ne zavedam, zakaj jih obsojam, tudi Poljska je delala iste poteze in Srbi so jih krivili, zdaj pa isto počnejo omenjeni, krog dvoličnosti je večen in se nikdar ne bo prekinil, poglejmo se v ogledalo in si recimo, to je to - ONE je egoizem na višku, to je relaen prikaz bratstva v tej igri, žalostno. Obsojanje, sami so pa toliko hujši...


Srbija je po napovedi vojne na Argentino, ki je bila še pred kratkim na večinskem delu Španije, sedaj svojo pozornost usmerila nad Francijo, čeprav je imela možnost, da za svojo naslednjo tarčo izbere ZDA. V določeni meri je to odraz srbskega egoizma.

Makedonija v težkih časih zavezništva s solo akcijo v Iranu
Ko bi si posameznik rekel, da stvari ne morejo biti slabše, se pripeti makedonskih scenarij, ko se država brez zaledja s strani svojih zaveznikom in same alianse odloči za samostojno akcijo, ki naj bi jih, vsaj to je bil idejni cilj, popeljala do indijskih regij. Zavedajte se, da v celoti podpiram to akcijo, ampak ne v času, ko so prijatelji Makedonije na pragu, da izgubijo vse, za kar skoraj vse od lastnega obstanka. Makedonci so se na vse pretege pritoževali, kako jim ONE za časa njihovega pohoda po Savdski Arabiji in kitajske intervencije ni pomagal, so pa te dni sami kaj boljši, resnica ima kratke noge in je hitro pozabljena, nekakšna vrsta populizma, kako se tvoji zavezniki borijo proti tebi, pa čeprav za to nimaš dokazov, pa je na jugu očitno popularna.

S strateškega vidika so Makedonci uspešno preko nekdanjih iranskih kolonij v Savdski Arabiji napadli Emirate, ki so nato napadli iransko regijo, preko te pa je nato Makedonija uspešno prešla v vzhodni predel Azije. Načrt se je nadaljeval s pomočjo Pakistana, ki je napovedal vojno na Iran in je imel celovito pomoč Makedonije, da uspešno zasede iransko regijo. Težava pa se pojavila pri tem, da je pakistanske regije pod oko vzela Kitajska in je v ta namen tudi napovedala vojno na svojega soseda. Pakistan je bil v tej akciji neuspešen in upi po prehodu Makedonije v Indijo so šli po zlu - vsaj za zdaj.


Makedonija je neuspešno ciljala na prehod v Indijo s pomočjo Emiratov in Pakistana, Turčija pa medtem uspešno prodira po iranskih regij - si lahko obetamo konnflikt interesov, se sprašujem v dani situaciji.

Iran bodoča turška kolonija
Vstop v ONE se je za Irance pričel izjemno slabo, po sporu s Turki, ki so nato prestopili v vrste EDENa, smo dobili jasen prikaz, kaj se obeta Iranu v medsebojni vojni. S ciljem, da se polastijo iranskih surovin, je Turčija z vso močjo pritisnila na svoje vzhodne sosede in pri tem precej nenavadno prepustila Makedoniji, da uspešno izvede svojo operacijo v bližnjem okolišu. Stvari so načeloma precej zapletene, saj še vedno ni v celoti razjasnen odnos med Makedonijo in Turčijo, ki sta bili še pred kratkim smatrani kot neločljivi zaveznici. Z vstopom slednjih v nasprotno zavezništvo pa se je položaj med država precej zaostril in ostaja uganka za prihodnost. Le čas bo povedal, kaj nas čaka na azijskem teatru, ki je že vrsto časa poln presenečenj in emocij iz resničnega življenja.

Italija upa na preživetje v avstrijskih regijah
V določeni meri pričakovana poteza s strani Italijanov, ki so s pomočjo vojne napram Avstriji uspešno prešli v regiji, katere slovenska stran ni več zmožna osvojiti. S tem pa se poraja vprašanje, ali se bo tudi italijanska stran udeležila pohoda na Poljsko - morebiti bodo napovedali vojno na Češko in od tod napadli Poljake. Sicer pa je jasno, da Italija ni ravno država, katere bi se ostali bali in zatorej je potebno na stvar gledati z realnega vidika.


Italija cilja na preživetje s pomočjo avstrijskih regij, porajajo se tudi mnenja, da bi lahko preko Češke napadla Poljsko.

Švica osvobojena, možnost Slovenije, da si povrne izgubljene regije?
Po porazu Američanov v Nemčiji jim nič bolje ne kaže niti v švicarskih uporniških vojnah, kjer smo trenutno na pragu padca druge švicarske regije. Slovanija ima torej možnost, da si po kaosu, ki ga je povzročila Hrvaška, v celoti oddahne in ponovno vzame tisto nazaj, kar smo imeli pred napadom s strani naših južnih sosedov. V določeni meri pa bi bili smotrno zahtevati preostali zahodni italijanski regiji, ki so ju pred kratkim zasedli Srbi, nazaj od njih.


Po zavojevitvi švicarskih regij s strani Američanov je bilo jasno, da bomo Slovenci primorani na vrnitev na naša ozemlja, ki smo jih imeli v naših rokah pred hrvaškim napadom, počakati. Trenutno se porajajo možnosti, da po dolgem času zopet - seveda po osvojitvi Italije - napademo Švico in si jo pripojimo kot del slovenskega imperija.

Prihodnost je nekaj, kar je v danih okoliščinah težko napovedati, lahko pa se pripeti predvsem padec ameriških upov na Poljskem, ki bi ga zaznamovala osvoboditev Švice. Nedvomno pa si lahko obetamo, da Američani ciljajo na ohranitev vpliva na evropskem kontinentu, vprašanje pa je, v kolikšni meri bodo to sposobni izvesti. Hrvaška je zgodba zase, država, ki jo žene želja po maščevanju in izbrisu Poljske s karte eRepublika. Evropa je zares na prepadu, razpotja se pojavljajo in "vrstni red" držav se bo zopet premešal, če smo še pred kratkim imeli odbodbje dominance s strani ONE, lahko tokrat pričakujemo obdobje EDENa in Terre. Stvari so še kako možne in verjetne, vprašanje pa je, ali je volja, želja in interes po tem. ERepublik vodijo interesi velikih in nikdar malih, torej lahko le oni povedo, kaj je njihov cilj in kaj se lahko v prihodnje pripeti. Zopet bomo pa priča diplomatskim vojnam in medsebojnim obtožam o izdajstvu, kjer pa nobena izmed stvari nikdar ne bo imela v celoti prav.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly