Konec obdobja slovenske sivine - predsedniška kandidatura Ice Killa

Day 1,474, 11:00 Published in Slovenia Slovenia by Ice Killa

Prihodnost, prihodnost, venomer se vprašam, kaj to je in kaj pomeni prekiniti vrzel stagnacije. Vprašanja si lahko zastavljamo, kolikor nam je to želja, drugo pa je, da jih rešimo in ob tem pridelamo nekaj dobrega. S tem seveda namigujem na to, da je Slovenija že precej časa ujeta v nenehno stagnacijo, ki seveda negativno vpliva na našo virtualno nacijo. Nikar ne trdim, da nisem ponosen na to, kar smo dosegli, ampak spimo na lovorikah, dobesedno, smo le bleda senca skupnosti, ki je v zgodovini krojila stvari, ki so segale izven meja naše nacije. Pomnimo, bili smo tisti, ki smo sodelovali pri padcu Hrvaške za obdobje, ko se je končal eRepublik v1, bili smo tisti, ki smo največ pripomogli k temu, da je padla takrat najbolj cenjena poljska regija v igri - Rhone Alps, bili smo tisti, ki so prvič povzročili, da je Italija izgubila svojo neodvisnost oz. suverenost s pomočjo Makedoncev. Da, dosegli smo veliko in še več, dandanes pa pozabljamo na to, kaj lahko še dosežemo in se ustavljamo zgolj ob misli na to, da nam lahko neka zadeva predstavlja izziv - to je sramotno, delamo zgolj sami sebi medvedjo uslugo in kažemo lastno neodločnost v svetu eRepublika. Nekateri nedvomno rečejo, da je prikaz človeka v tej igri enak prikazu tistega iz resničnega življenja, v določeni meri to drži, ampak tukaj lahko sleherni posameznik vpliva na to, kaj se bo pripetilo, da svoj kanček, medtem ko v svetu, kjer se nahajamo vsi, to ni možno - vsaj z vidika velike večine. Zapomnite si to.



Ne namigujem na to, da se poženemo v akcije, katere sami nismo zmožni, napad na Poljsko je poteza, ki bi nam dala določeno mero adrenalina v žile zgolj za kratek čas, kaj več od tega preprosto ni možno. To pa nikdar in nikoli, in zopet in znova ponavljam, ne bo pomenilo, da se prepustimo toku, lahko se borimo proti mlinom na veter in pri tem uspemo ali pa pademo hrabro. Vse je možno, če je želja, se sreča vedno nasmehne hrabrim, a kaj, ko za nekatere to predstavlja sinonim za "preambicizonost" in to, da si ne zaslužimo dodatne mere akcije, ki smo jo še nekoč, da, nekoč, zagrabili z odprtimi rokami. Nihče ni dejal, da je bila Italija v preteklosti premočna, pa čeprav je obsegala več kot sedemkratno velikost naših regij, pa smo si vseeno upali, ljudje so si mislili, kdo so ti norci, ki so se odpravili na veliko avanturo osvajanja Italije - takrat je bila ta nacija smatrana za neosvojljivo, mi smo si pa vseeno utrli pot k nadaljnji okupaciji italijanskih ozemelj v prihodnosti. To je bil prvi, surov korak k temu, da smo to, kar smo te dni. Brez naše odločnosti, da se znebimo vpliva Italijanov v našem okolišu, bi bili te dni njihovi zavezniki, pa čeprav si velika večina tega ne želi. Španci so jih nekoč vabili k ONE-u, a Slovenci smo se ostro uprli temu. Uprli smo se zato, ker smo se borili za lastne interese, nekaj, kar te dni več ne premoremo in ideje, ki so ostale zakopane pod plastjo plepela.

Vladna ekipa
Ministrstvo za zunanje zadeve: Ice Killa, Rogerg, 0rinda

Minister za obrambo: Rogerg
delilci: PINC, Silostheone, Dirty16

Minister za notranje zadeve: Fristyle

Minister za finance: apzfpk

Minister za socialo in šolstvo: Fordring

Minister za informiranje: SIKARSI

Vrnitev diplomacije na stara pota
Slovenci smo bili poznani v naši dolgi zgodovini kot narod borcev in tistih, ki se niso predali brez boja. Vse, kar smo dosegli, smo si izbojevali z lastnimi rokami in niso nas Srbi brez razloga oklicali za zmagovalce v1. Bili smo zares heroji v pravem pomenu, upali smo in doživeli veliko, kar je privabljalo in ohranjalo igralce v naši skupnosti. Sicer pa se je potebno zavedati, da to je bilo nekoč, današnje stanje je z eno besedo rečeno tragikomično.

Za časa ustanovitve zavezništva ONE smo se resno spogledovali z vstopom v omenjeno zavezništvo, nato pa je prišel trenutek odločitve in zavezniki so nas pustili na cedilu predvsem zato, ker se nismo uprli egocentričnemu pogledu Špancev, da so "osrednja" sila trenutno najmočnejše alianse v eRepubliku. Seveda bi lahko očitali nesposobnost našim zaveznikom za to, da se niso postavili za nas, jaz pa očitam naši diplomaciji nesposobnost, ker nismo na glas izrazili našega mnenja in nezadovoljstva ter smo se zgolj prepustili mnenju drugim - največja napaka, ki smo jo lahko storili. In ob tem si mislim, da bi morali končno pokazati, kdo je Slovenija v mednarodnem svetu in pokazati Špancem, da imamo tudi mi lasten glas. Zavzemal se bom, da se odpovemo španskemu zavezništvu(MPPju) ter jim tako dokončno dokažemo, da nismo država, s katero se igra, kot si oni poželijo. Imajo problem z vsemi, Brazilija, Turčija - uničili so odnos Turkov do ONE-a, Slovenija pa se bo končno postavila zase in proti španski prevzetnosti do ostalih, snobovski odnos je nekaj, kar bi morali že z začetka zavračati in mu reči odločni NE!

Izražanje lastnega mnenja
Velika večina slovenske skupnosti nedvomno opaža, da imamo precejšnje težave pri izražanju lastnega mnenja, s tem seveda namigujem na naše srbske, madžarske in makedonske zaveznike, s katerimi smo v zgodovini delili odlične odnose. Čas je, da se zopet pokaže pravi odraz prijateljstva v tej igri. Zunanje ministrstvo bo v člankih javno izražalo, kaj si misli o potezah in akcijah zaveznikov proti nam, upali si bomo, ker si lahko in nas nihče ne more ustaviti - naš cilj bo biti glas razuma in pridobiti mednarodno spoštovanje po svetu. Želja pa je seveda tudi, da postane vladni časopis vir obveščanja slovenske skupnosti in, če bo možno, tudi širom naše države.


Mednarodna razpoznavnost in izražanje našega lastnega mnenja sta ključ do uspeha.

Postopno pridobivanje italijanskih regij v naše roke
Malo je bilo postorjenega pri tem, da bi se Slovenci zavedali, kaj pomeni imeti dodatne regije na Apeninskem polotoku. Cilj seveda ostaja, da sprva pridobimo regijo Abruzzo v naše roke, čeprav je že dkivi delal na tem, to ni prineslo nekih pretiranih uspehov, kot je to moč videti, lahko si pa postavljamo vprašanja, zakaj mu takratna vladna garnitura ni pomagala. Neodločnost je največja napaka vlade in trenutno si zastavljam vprašanje, kaj lahko izgubimo, če zahtevamo od naših zaveznikov nekaj, kar je nekoč bilo naše, odgovor je jasen in se glasi, da ne moremo izgubiti prav nič.


Idejni napad na Grčijo, ki bi potekal preko italijanskih regij.

Številne možnosti za trening vojne
Sicer bom priznal, da je bila moja večna želja, da bi Slovenija prešla v Ameriko, ampak v trenutnih razmerah je to nemogoče že z vidika, da Srbija in Poljska nimata dolgoročnih interesov na zahodni polobli in namerno izgubljata regije napram ZDA, torej naš prehod tja odpade. Se bom pa zavzemal za slovensko pomoč Makedoniji z napadom na grška ozemlja, ob tem bo potrebna precejšnja mera "dobrote" s strani srbske politike, vprašanje se ne poraja, kako bomo to izvedli, ampak kdaj. Vse je mogoče, če je volja, zavedajmo se tega, ključno vlogo pri tem bo igrala postopna zahteva Slovenije Srbiji, da preda določena italijanska ozemlja.


Na severu se pojavljata predvsem opciji v Nemčiji in Franciji, trening vojne bi lahko potekale na območjih, ki so označeni z rdečo spiralo.

Na severu imamo možnost Nemčije za trening vojno, ki je že podprla to idejo, ampak je bila poljska stran proti. Torej bo tem lahko sklepamo, da bo potrebno imeti določene adute za rokavom, če si bomo želeli uspeha na tem področju. Ne odpade niti ideja o trening vojni s Francozi, čeprav je to precej tvegana poteza in lahko prinese nezaželjene posledice.

Prenehanje z rednim deljenjem hrane in orožja (z izjemo novincev)
Slovenci imamo večen problem s tem, da določene stvari vzamemo za precej samoumevne. Tako je tudi z deljenjem, ki se bo v mojem mandatu vršilo zgolj ob ključnih trenutkih - s tem mislim predvsem na kritične uporniške vojne v Italiji ali pa v Švici. Novinci bodo seveda deležni vseh "dobrot", ki jih prinaša deljenje.

Ureditev flash predstavitev s strani Fight4-a
Projekt, ki ga je začel večkratni notranji minister, bo vključeval zgodovino eSlovenije, ki je bila spisana s strani mene ter številne vodiče, ki sta jih spisala 0rinda in Fordring. Torej, za prepotrebno obveščanje novih igralcev o ključnh zadevah in o osnovah te igre nam ni potrebno skrbeti. Imam pa tudi željo, da bi se posodobila glavna spletna stran slovenske skupnosti erepublik.si , kamor bi uvrstili številne "uporabne" vodiče in, kot že prej omenjeno, zgodovino naše države v tej igri. Vse je načeloma odvisno od dobre volje Kamija.

Nadaljevanje s projektom posojanja denarja
Poteza, ki je poskrbela za precejšnjo mero zadovoljstva med slovenskimi igralci, se bo nadaljevala tudi prihodnji mesec. Lahko pa javno naznanim, da posojanje golda ni v splošnem interesu države - obstaja prevelika možnost izkoriščanja.

Financiranje vojaških enot
Kot je to že običaj v mojih predsedniških mandatih, bodo prav vse slovenske enote dobile določen del proračuna. Glavni motiv je seveda okrepitev slovenskega položaja napram ostalim nacijam v tej igri, vsaj kar se tiče z vidika vojske.

Upanje na boljše čase. Lahko si nenehno govorimo o tem, kako je Slovenija trenutno v stanju, ki ga katerakoli država težko prekaša. V določeni meri to drži, ampak ko se bomo čez nekaj časa pogledali in se vprašali, zakaj se nismo odločili za vojaška posredovanja in akcije že takrat, se bomo zamislili o tem, kako neodločni smo bili. Prihodnost leži v določeni meri stabilnost, ki je podkrepljena z akcijo, kot sem venomer trdil. Kot je nekdanji hrvaški predsednik Apachy nekoč dejal: "Važno, da je akcija ter da se dogaja," naj si bo to tudi moj moto.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly