Kje se je izgubil čar igre?

Day 1,466, 13:11 • Published in Slovenia Slovenia • by Ice Killa

Nekoč, daleč v preteklosti je Slovenija imela tisto, kar ostale nacije v eRepubliku niso imele. Imeli smo zaveznike, borili smo se s srcem in naše akcije so bile smatrane kot izjemno uporniške tudi z nazora mednarodne skupnosti, Slovenci smo celo dobili lasten strip, ki je uprizarjal naš uporniški duh. Zgolj s 300 aktivnimi igralci smo v naši dolgi zgodovini v tej igri napadli Hrvaško s pomočjo Srbije in Madžarske, uspeli smo, pa ne zato, ker smo bili nato izbrisani, ampak zato, ker se posledice tega napada čutijo še dandanes, Slovenija ne bi bila to, kar je brez tiste ključne poteze. Večina aktivnih igralcev se je prav zaradi tiste ofenzive pridružila naši virutalni državi. Zavedajte, tudi takrat je bilo mišljenje, da lahko naš napad na Hrvate povzroči le tragedijo in bedo naše državice, ki je bila takrat smatrana kot palček napram ostalim evropskim velesilam, kjer so predvsem prednjačili Madžari in Romuni, malce manj pa Srbi, ki so začeli svoj vzpon proti mestu številka 1 države v eRepublika za tiste čase. In prav ob tem se vprašam, se slepimo samim sebi, se zgolj izgovarjamo, da bi lahko akcija proti našemu zavezništvu, katerega uradni člani sploh nismo, povzročila gnoj in gnev. Verjetno bi, ampak s tem zgolj pokažemo našo voljo in vztrajnost, da se ne podrejamo ostalim nacijam in velesilam v tej igri, smo to, kar smo, pri tem vztrajamo in tako bomo živeli tudi v prihodnje.


Kdo pravi, da nismo zmožni napada na Poljsko in pri tem uspeti?

Čar igre je izgubil že pred časom, ko imaš ti v mislih zgolj in samo to, kako boš v tej igri služil denar, potem se zavedaj, zavedajmo, da je nekaj močno narobe. Nikdar in nikoli, in zopet in znova to ponavljam, ne sme biti cilj skupnosti stagnacija, moraš se zabavati v tej igri, seveda ob predpostavki, da imaš določeno mero stabilnosti. Misel na stare čase mi obuja izjemne spomine, čase, ko smo Slovenci vzajemno sodelovali, se borili ob strani velikih v tej igri, bili smo cenjeni, prepoznavni, dandanes pa smo zgolj bleda senca nekdanjih legend, če se lahko tako izrazim. Slovenija je mit in bajka tega, kar smo nekoč predstavljali, čeprav se sliši to precej žalostno in v določeni meri tragično - tudi je. Imejmo v mislih, ko govorimo, da bi Slovenija v primeru napada na Poljsko izdala naše zaveznike, kaj so pa v tem primeru naredili Poljaki, ko so zgolj zaradi lastnih interesov zapustili EDEN, se sprašujem, potem pa nekateri dodajate, da je napad na njih norost. Da, je norost, s čim pa lahko potem primerjamo naš napad na Italijo, ki je bila še takrat smatrana kot nacija, ki je imela v svojih rokah polovico Nemčije, večinski del Avstrije ter se je na račun nas posmehovala. Smejimo se samim sebi, smejimo se lastni neodločnosti in ob tem si mislimo, kaj je nastalo iz nas. Igra je zato, da se igra, ključni namen je, da ti privabiš nove igralce v aktivno igranje, v politično dogajanje, da krojijo prihodnost naše države - Slovenija izgublja prav vse omenjeno, potem pa nekateri trdite, da akcija ni potrebne, da naša mednarodna odločnost ne igra vloge.


Upali smo si proti navidezno nemogočim možnostim in skupnost je zopet spoznala smisel v igranju te igre.


Dokazal vam bom, kako lahko mednarodna prepoznavnost Slovenije na razpotju lahko povzroči vzajemne učinke za našo države in tiste, katerih želja je, da se izbriše Poljsko. Tudi nekateri Srbi smatrajo Poljake zgolj kot nacijo, ki se obrača po vetru in ne spoštuje vrednot in manir, ki na drugi strani odražajo Srbijo, pa čeprav tudi slednja tekom njenega kraljevanja v tej igri počasi izgublja to prepoznavnost. Ne bom govoril, kako se odločite in ne mislim govoriti, kako je vaša odločitev napačna, ker ni, vsaka je pravilna, izbira je zgolj samo ta, katera je boljša. Če bi Gorenjci dejali "Siva pot vodi me...", bi jaz dejal diplomacija, pokaži mi pot v boljši jutri, siva pot, kjer se nakoncu pokaže žarek upanja po "aktivaciji" slovenske skupnosti v tej igri. Še pred kratkim je Janez Grozni dejal, da bi si nekoga zapomnil samo po njegovih dejanjih, torej takrat je imel v mislih napad na ZDA, zakaj pa je primer Poljske toliko drugačen, ali pa ko smo v preteklosti napadli Rhone Alps.

Čar igre ni to, da se ti nenehno obračaš po tem, kar ti zavezniki porečejo, tudi Poljakom ni v interesu, da imajo v bližini močnega sovražnika s podporo EDENa. Verjemite mi, ko vam rečem, kolikšno mero prezira nosijo Hrvati do Poljakov in ob tem lahko dodam, da je vsak začetek težak, na koncu pa je občasno ves trud poplačan, pa četudi ni, smo vsaj dobili nazaj čar igre, katerega smo imeli pred koncem v1.

Ne nosim zamer do nobene virutalne države v tej igri, želim si le zabavo in pretekla dejanja se zmerom vračajo, tudi v primeru Poljske bo enkrat tako, pa da ne boste takrat si mislili, da moje besede niso bile preroške. Čas je za akcijo, čas je za zabavo in upanje na to, da se Slovenci zopet združimo pod skupno zastavo - zastavo Slovenije.


Utelešenje slovenskega duha.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly