Greva na kavo, ko se zvezde poravnajo ...

Day 1,967, 10:53 Published in Slovenia Slovenia by manicni poet

Vedno manj ljudi razume besedo spontanost. Morda še razumejo besedo, definitivno pa ne vedo, kaj natančno pomeni. Ne vedo več, kako biti spontan. In zaradi tega je svet precej bolj usran in dolgočasen kraj, kot bi bil sicer.



"Hej, bi šla na kavo." "En dan res, samo počakaj, da se zvezde poravnajo." Zvezde?! Koji kurac imajo zvezde in njih poravnava z najino kavo. Lahko pa počakava, da se magnetni polji Zemlje obrneta ali da se ustavi tisti jebeni tok v Atlantiku in nastopi nova ledena doba.

Ljudje imajo splanirano življenje do potankosti. To jim zagotavlja nekakšno navidezno varnost. Stopiti iz svojega milnega mehurčka je nevarno, lažje si je delati načrte, postaviti cilje in usmeriti vso energijo v doseganje njih. Ampak, hej, sliši se prekleto dolgočasno. In kaj se zgodi, ko se načrti podrejo, ko se cilji ne uresničijo, ko pričakovanja izzvenijo. Nastopi praznina. Nemoč. Svet se podre in nobene ideje nimaš, kaj početi z njim. Ne veš, kako ga sestaviti nazaj.

Veliko zabavneje je živeti spontano. Vedno se ne da, a v kar največji meri. "Vzemi vse, kar ti življenje ponuja, vse kar te prebuja," so nekoč peli Kingstoni. In prav imajo. Prepusti se, pojdi s tokom, pričakuj nepričakovano. Življenje bo lepše in stvari se bodo začele reševati same od sebe. Ne pravim, da je treba opustiti vse načrte in cilje, tudi sam jih imam. A nisem tako jebeno navezan na njih, da se mi sesuje cel sistem, ko gre kaj narobe. O tem govorim.

Polagam vam na srce, dekleta in fantje, vzemite si lajf na izi. Sprostite se, zavrtite si pesem, ki vam je všeč, preberite dobro knjigo, poglejte film z vašim najljubšim igralcem ali igralko, vzemite si odmor od samega sebe. Verjemite mi, paše.