Dol se morš dat!

Day 1,957, 08:51 • Published in Slovenia Slovenia • by manicni poet

"Morš se dat dol," mi je rekla oni dan, ko sva v Daktariju srkala masala čaj, na katerega sva čakala eno uro. OK, mogoče je bilo na chatu, a to nima nobene veze z nadaljevanjem tegale zapisa.



Kot ponavadi, je imela prav. Minilo je že kar nekaj časa in ko začneš šteti mesece, veš, da je spet čas, da se vrneš v akcijo. Ne gre toliko za to, da bi spraznil jajca, za to so drugi načini. Gre predvsem za to, da spet začutiš tisto bližino, toplino, mehkobo. Ko se prepleteta dve različni energiji, ko zdrsneš vanjo in opazuješ, kako se spreminja izraz na njenem obrazu. Ko začutiš tisto prijetno ščemenje ob vsakem premiku. Ko pospešuješ in upočasnjuješ in spuščaš zvoke in poslušaš zvoke in se popolnoma prepustiš.

Nedolgo nazaj sem bil blizu. Dejstvo je, da se ne slečeš do spodnjih hlač, zarineš tipov obraz med svoji veliki joški, ga primeš za kurac, nato pa ga vprašaš: "Kaj pa počneš?" Ja fak, a ni očitno? "Greva počasi." Al pa če bi to rekla, preden sem mel prst v tvoji češplji!

Ja, v življenju sem se naseksal. Včasih, ko pomislim, koliko jih je bilo (ni jih bilo ekstremno veliko, da ne bo pomote, je pa številka blizu starosti naše države) se počutim cenenega. Vprašam se, če sem se razdajal preveč. Ampak hej, včasih sede fuk kar tako, na sekretu v diskaču. Ni treba, da je seks vedno nekaj posebnega, s svečkami in romantično glasbo. To prihraniš za tisto posebno osebo. Ja, včasih si je res treba samo spraznit jajca.

Naj zaključim, kjer sem začel. Ja, moram se dat dol. Čas je. Raje bi se dal dol z njo, ob svečkah, a situacija je takšna kot je. Rekel sem ji, da bo dvajseta moja zadnja in si mislil, kako popoln svet bi bil, če bi bila to ona. In kozmos bi bil ponovno v ravnovesju.

več pametovanj pa tukaj