piramide so zgradil vesoljci

Day 1,749, 11:01 • Published in Slovenia Slovenia • by orca25

Moje videnje turističnega Egipta

Evo prišel je čas mojega dopusta in kam.
Kot običajno vsako jesen na kajting v Egipt. Ker bo tako kot vedno par spominov iz prejšnjih kajtingov po Egiptu.

Brnik, megla rahlo hladno verjetno celo prši zoprn jesenski dež in orca z spremstvom oborožen z zmajem za kajting, kratkimi hlačami in pantofelni (za tiste k ne vej:natikači)Kekci v dogih hlacah in jopicah te gledajo kot marsovca.Spet na Brniku v duty free shopu kupujem cigare,pa ameriske vohune:jima,jacka,pa johnya,pa seveda omaro chivasov regal. Destinacija Egipt.
Kekcu na vratih razlagaš zakaj maš tisto barvno cunjo z tevžentmiljonnajst štrikci v nahrbtniku in končno te spusti naprej. Letalo najeto od Ukrajincev z posadko vred linija Brnik Sharem el shejk.

Na letalu redno presenečenje našega letalskega prevoznika.....mrzli špageti ki ti jih postreže prijazno bitje ki trdi kako je dobro(mater če je tole zate dobro potem si kuharica za tri in si takoj za oženit)
Po dveh urah mučenja na neudobnih sedežih tele Ukrajinske škatle (napisi obvezno v cirilici da ja imaš kaj delat ko jih dešifriraš dve ure) z ipodom na ušesih (hvala Stevu Jobu k nam je dal tisto za kar še sami nismo vedeli da potrebujemo) pademo dol v Sharmu. Jasno takoj ko se zapelješ po stezi se vprašaš če ima tale ukrajinska škatla sploh kolesa saj je pristanek kot bi padel zidak iz neba.
Pozdravi te razbitina letala ob hangarju ki tam sameva odkar pomnim (očitno eni le niso imeli koles).
Carinska kontrola,viza in take tečnobe in spet razlaganje zakaj maš barvno cunjo z tevžentmiljonnajst štrikci v nahrbtniku.
Vročina seka na polno in opičnjaki ki so se še pred dvema urama smejali tvojim kratkim hlačam in prej omenjenim pantofelnom so ti seveda neskončno nevoščljivi. Prav jim je amaterji si misliš.
Evo končno avtobus…no tole je toliko avtobus kot tisto prej letalo in gremo v hotel.
Spor za sobe v hotelu,zapestnica oranžne barve na roko allinclusive in jasno tip zgrabi kovčke pa v sobo (tisti smešno oblečen tip ki spominja na opico v cirkusu ti noče ukrast kovčkov ampak ti jih nese v sobo) tam si takoj ob par dolarjev ki jih daš tipu ki si jih je zaslužil že z tem ko je oblečen kot zadnji capelj. Na postelji te seveda kot običajno pričaka brisača zvita v obliko laboda in kopalni plašč zložen v krokodila (zakaj le bi me fascinerala brisača v obliki pernate svojati in kopalni plašč oblikovan v ljudožrce). Prvo opravilo takoj vzameš selotejp in prelepiš stikalo za klimo da deluje tudi ko v njem ni kartice za odpiranje sobe. Posledično te ob prihodu čaka ohlajena soba. Drugo opravilo….hladilnik napolniš z vsemi mogočimi dobrotami iz duty free shopa (janez sprehajalec ,bemov janez pa obvezno danielsov jaka,tud chivasov eregal ne sme manjkat. Samo nismo pijanci to so zdravila za take kraje)
Gremo na vodo še prej pa na mohito. Po parih mohitih si končno pripravljen poiskat morje ki je tam kjer je bil lansko leto. Ampak tisti bar z mohiti je točno tam kjer je bil lani na obali in seveda kdo gre lahko mino brez degustacije letošnjega letnika mohita (tam sigurno bog drži roko ven in jo je treba poljubiti,red je red).
Mal se zapelješ gor pa dol in jasno veter ne odgovarja. Al je premočan,ali prešvoh v glavnem greš nazaj na mohito (prava pijandura vedno izgovor najde) in pol večerja.
Prvi dan je za nami in plani za naslednjega. Žena seveda hoče obvezno v Kairo (kot da je kaj drugače kot lansko leto. Tutankamon je še zmeraj mrtev).V recepciji se zmeniš z eno nemško agencijo (Kompasovega predstavnika seveda tudi pod razno ne boš videl do zadnjega dne) in odhod napovedan ob 3.00 zjutraj. Pa kaj sem jest bogu skrivil da še na dopustu ne morem spait. V tolažbo srkneš hiter še en mohito in spat.
Tri zjutraj….Žena že spedenana ti še z zlepljenimi očmi kreneš na avtobus za Kairo. Pogrešaš jasno mohito (hvala za ameriške vohune v hladilniku:jack,jim pa johny rad vas imam). Nemci čebljajo k naviti in takoj ti je jasno zakaj so zgubil vojno (sovražnika presebetiš v tišini.to ve že prvošolček).
Evo končno Kairo. Zmešnjava vsega mogočega in nam seveda nemogočega. Od mercdesov do oslovskih vpreg vse na isti cesti kjer je smerni kazalec samo za okras odbijača. Vse trobi in maha. Če je tole urejen promet pol ti je takoj jasno zakaj so Izraelci kadar so krenili v Egipt čez dva dni skoraj zajtrkovali v Kairu.
Muzej točno tak kot lansko leto pa seveda brez piramid tole ne gre.Že pred muzej spet zaplet z mojo nogo. Tele alahove slednike močno moti moja potetovirana noga. Predvsem jih moti morska deklica z dobro štirico velikimi škrgami. Revčki kaj jim morem če so pil samo po flaški ko so bli dojenčki.Izkušne naredijo svoje in gaza
8tista od tosame...tuki ta prave Gaze raj ne omenjajte) pa selotejp rešita pohujšljiv zaplet. Evo pa smo pri piramidah. Jasno gneča nepopisna in zagledaš znani obraz kamele ,vse razžrte od moljev,ki je bila lansko leto ko si bil z Italjani Garibaldi,letos ker si z Nemci je seveda Bismarc. Spet te oglobijo za neki dolarjev,slikaš se z kosmatim smrdečim od moljev najedenim stvorom in ajde v bus pa nazaj v hotel. Počasi se ti že toži po mohitu.
Vožnja se vleče kot včasih kolona na Trojanah in imaš čas da razmišljaš. Bol kot razmišljaš o videnemu bol ti je jasno da piramid tejle capelni sigurno niso sezidali in ostane ti samo logični zaključek ki se ti prikrade iz mohito omame…piramide so zgradil vesoljci.
Končno hotel in mohito. Po količino zaužitih mohitov bi moral že izgledat kot ukrajinski bombnik najet od adrije samo tole so Egiptovski mohiti…….alkohola je toliko kot v našem peru. Ko prdneš ne zasmrdi po dreku ampak po meti. Danes to še lahko počnemo. Prihaja tretji dan in seveda naša razvajena čreva čutijo prve učinke tiste meglice prahu in svinjarije ki te spremlja od sestopa iz letala. Logično črevesje odreagira in spremeni se v roller coster za drek. Dobro da je lekarna tam kot je bila. Samo optimisti jejo naše preparate za drisko. Po zaužitju takihle domačih Lekovih zvarkov črevesje dobi še večji zalet. V lekarni takoj vedo v katerem grmu tiči zajec in dobiš preparate ki jih v Evropi srečaš samo na hipodromih. Ker si ravno pri roki plisdontarjem ti spotoma silijo še Police očala in Braitlig uro za 10 dolarjev in neskončno so užaljeni ko poveš da je njihovemu rolexu ob pristanku na Brniku odpadel kazalec (jasno je kriv nesposoben ukrajinski pilot ki misli da vozi bombnik)
Evo malo kajtanja na obali . Edini razlog za obisk obale je da je stranišče blizu. V stranišču na štrbunk obvezna pipa. Za neizkušene ne pijte vode iz pipe v stranišču. Tista pipa je štrajfix za rit ker papirja ni.
Dan gre počasi v maloro in jutri je že 4. dan in obvezni kajtanje po puščavi z bugyi.
Zjutraj opereš zobe z mohitom in ajde v smrdljiv kombi rentat bugy pa vodiča po puščavi.
Tip isti kot lani,puščava ista kot lani,bugy malo bol dotolčen kot lani,čelada še malo bol smrdeča in gremo. V egiptovski puščavi se človek nauči veliko zadev o reciklaži.
Egipčani namreč smeti reciklirajo v puščavi na povsem naraven način.
Kamion z smetmi se ustavi sredi puščave,strese smeti in veter opravi svoje .Lažje smeti odnese do bližnjih dreves brez listja in trni jih zadržijo da drevo zgleda kot reklamni plakat za reciklažo oz. surrealistično sliko božičnega drevesa,težje smeti pa ostanejo kar tam.
Pri vseh teh smeteh ni čudno da so izraelci taval kar 30 let po puščavu. Iz te svinjarije te reši samo bog in deset zapovedi.
Postanek pri Beduinih. Jasno spiješ nekaj kar je originalno zaprto oz trikrat prekuhano (da ni težko računat je vse po dolar). Zraven se pase zdolgočasena ostarela kamela ki sameva ob šotoru (kolegico si srečal par kilometrov nazaj v puščavi v obliki kupa kosti)
Beduini sila prijazni in tradicionalno razcapani za ovinkom pa veter privzdiguje krake razcapanega šotora v katerem je skrit nov mercedesov terenec.Sreča za tista ovešena drevesa ker vzrok postankov ni veter ampak pospešeno delovanje črevesja. zavidaš tistim ki izločajo opeke , ti si žal kot ižanska gasilna bramba in njihova brizgalna.
Konec kajtanja in sredi puščave nas pobere kombi. Komaj čakaš hotel z obveznim mohitom.
Peti dan si se že dodobra opomogel od diereje in spet srkaš mohito. Malo se lenobno prevažaš po zalivu,greš pogledat korale ki so tam kot lansko leto pa tudi opazno niso zrasle,hvališ vsem svoje pantofelne tewa ker imajo samo amaterji mehurje po podplatih ko se sprehajajo po razžarjenem pesku. Žena pa že za zadnji dan napoveduje obisk old towna.
Jasno že zjutraj se odvlečeš v tisti old town za katerega je madžarski Lenti Manhatten in barantaš za stvari ki jih nikoli v življenju ne boš potreboval .Naprej obvezna torbica iz kameljega usnja .Samo tale kamela je imela roge pa mukala je. Doma je bila v aziji in Egipt je videla šele ko je torbica postala. Drug obvezen nakup poldragi kamni ki ti jih silijo kjer se jim zdi in so neskončno užaljeni če jih ignoriraš. Jasno za vse si takoj najboljši frend in poskušajo te ociganit kjer se da. Hči se zagleda v Polic očala vendar majo žal počenosteklo (beri plastiko). Model takoj izvleče druga ista sam da so od rayban…odtrga nalepki in jih zamena pred tabo in ti že turi preimenovan original. Svinjarija nepopisna,vmes otroci z smrklji do tal prosijo za drobiž (pa kje se prehladijo če je pa tako vroče pa klime nimajo)obvezen nakup vodne pipe k jo bomo tako do doma razbil razen če bi noter natočili en mohito. Končno tud tegale trpljenja konec. Med potjo v hotel se spet sprašuješ kaj je šlo v evoluciji narobe da so se graditelji templjev in piramid spremenil v tole .
Nič ni bilo narobe nazaj v vesolje so šli.
In evo konec zjutraj še hiter na en mohito pa malo vodo mešat z desko in pol spet na tisti Ukrajinsko letalo z pilotom bombnika. Po dveh urah kulinaričnih razvajanj z strani Adrije z postanimi špageti padeš dol na Brniku (jasno spet se sprašuješ če kolesa niso ostala v Egiptu).
Skok do carine kjer spet gledajo barvno cunjo z tevžentmiljonnajst štrikci v nahrbtniku (res ima eno neustavljivo privlačnost tale barvna cunja za uniformirane osebke). Evo doma moj računalnik,erepublik in en mohito za spomin.