Sizifovo upiranje Srbiji

Day 1,971, 09:27 • Published in Slovenia Slovenia • by Ice Killa

Te dni lahko opazujemo boj celotnega EDENa zgolj proti silam Srbije. Prikaz, kaj točno predstavlja ta balkanska nacija v svetu eRepublika. Dejansko bi lahko dejali, da za Srbe velja izraz "bog i batina". Namreč s svojo močjo dokazujejo, da četudi lahko njihovi nasprotniki na kratki rok zmagajo, jih nihče ni zmožen na dolgi rok premagati oz. pokoriti. Kdorkoli se jim postavi po robu, je slej kot prej obsojen na propad. Predstavljajte si to kot nekakšno rezanje banane, ki se ne konča. V takšnem kontekstu je upor držav, ki jih Srbija okupira, povsem nesmiselen, skoraj absurden. Ampak jim omogoča vsaj nek smisel v igri, s tem da se upirajo - če se že upirajo, pa se upirajo proti najmočnejši državi. Vsaj z nečim se lahko ti ubožci pohvalijo.

Navezoval sem se na večno rezanje banane. Posamezni tankerji so primorani porabljati precejšnje količine golda, da že v osnovi "prispevajo" k ravnotežju. Ko ti odstraniš te tankerje, ki si nase nakopljejo preveliko breme, in ohranjajo lažno upanje živo, potem ostane zgolj surova moč Srbije, ki večkratno prekaša svoje nasprotnike. Tako kvantitetno kot tudi kvalitetno. Kvantiteta skozi čas ustvarja kvaliteto, in Srbi, kot izkušeni in stari igralci, so nadvse primeren prikaz tega. Tudi uporniki, ki sodelujejo v bojih, so nadvse sposobni in močni, vendar jim manjka tisto ključno, kvantiteta. Brez tega je vsakakršni poskus brezpredmeten. Morda lahko en sam tanker prekaša celotno nacijo po škodi, a vseeno kot posameznik ni zmožen zmagati bitke. Logistične omejitve, pa tudi preostali koncepti igre se zarotijo proti njemu. In ravno na to se pretirano zanaša nasprotna stran.

Ne smemo pa pozabiti, da ravno boj proti skupnemu sovražniku v času notranjih delitev spravlja Srbe skupaj. Torej ob izgubi Srbi v določenih rečeh pridobijo. Pridobijo gonilno silo, ki jih sili k temu, da se združijo ali pa izgubijo in so premagani s strani - Hrvaške. Kako zanikrno, če bi se omenjeno pripetilo. Nacionalni ponos bi jih prisilil, da se zakopljejo metre pod zemljo.

Manjšim državam upor proti Srbiji omogoča idealiziranje svobodne države. Podobno kot upor Francije proti Poljski, potem ko se jim da proste roke, postanejo tragikomično nesposobni in antipatični. Omogoča jim, da so v obdobju upora vsaj tolikor kolikor moralni in pravični, ko obdobje mine, in za kratek čas vpliv Srbije pade, se pokaže tista prava narava. Smešno bi bilo misliti, da Hrvati, če bi imeli iste predpostavke kot Srbi, ne bi delali povsem iste reči. Mogoče malce bolj enotno, ali pa še to ne. Številčnost pogosto ne vodi k moči, ampak zgolj k nasprotnemu mišljenju.

S tem člankom namigujem, da se nasprotnice Srbije problema lotevajo povsem napak. Vojaško gledano, kjer so že v osnovi v depriviligiranem položaju, ne morejo pričakovati uspehov. Če že, zgolj nekaj manjših, pa še ti bodo kratkotrajni. Diplomacija bi bila potrebna - z njihovega vidika -, da se prekine ta veledominacija peščice držav. Razkosanost zavezništev bo težko razbilo trenutno šah mat pozicijo, kjer Poljska in Srbija s pomočjo Slovenije in Madžarske nadzirata celotno Evropo. TWO je diplomatsko povsem nadvladal EDEN in dokazal, da pretirani ponos vodi zgolj v brezsmiselno upiranje. Četudi so spremembe možne, si jih nekateri zaradi omenjenega ne želijo. S tem pa se njihovi argumenti o njihovem večnem uporu povsem razblinijo. In kar ostane, je peščica posameznikov, ki iz sebe delajo mučenike. Zavračajo smiselno delovanje zavezništev in diplomacije. Večno sklicevanje na ponos in pravičnost, ki v osnovi vodi v brezzvezništvo.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly