Pomen dodane vrednosti

Day 1,967, 15:01 • Published in Slovenia Slovenia • by Ice Killa

Če se vrnemo nazaj v zgodovino eRepublika, je bil v1 prikaz, kaj lahko igra, ki temelji na resnični osnovi, ponudi igralcu, ki (do določene mere) išče izhod iz resničnega življenja. Ekonomija, politika, vojne prav vse je imelo vsaj v osnovi povezavo z resničnim življenjem, miniaturni resnični virtualni svet, ki je povzročal spore, delitve in možnost dviga pomembnosti nekaterim brez pretiranega kupovanja virtualnih dobrin. Kar se je nato pripetilo, je do konca zasukalo situacijo in je posledično vodilo do današnje status quo situacije, kjer admini vztrajajo pri današnji obliki igre ne zato, ker je dobra, ampak ker omogoča večji in bolj "dostojen" priliv denarja. Dokler je pritok denarja dovoljšen, do takrat tudi ni potrebe po spremembi, le čemu bi bila. Nekaj igralcev, ki vsake toliko časa najavijo, da se vračajo v svoje mizerno življenje, načeloma ne gane ustvarjalcev te igre. Še vedno vztrajajo pri svoji zgrešeni logiki in to je ustvarjanje pretirane enakosti, s tem da se nekaterim omogoča pretirano stopnjevanje neenakosti.

Naj razložim. Za časa v1 si imel regije, ki so imele dodano vrednost, sledilo je bojevanje za te zakladnice, ki so omogočale gospodarsko dominantnost neke nacije. Da, prav ste slišali, vojaška moč je bila pogojevana s tvojo gospodarsko samozadostnostjo in v kolikšni meri si obvladal tiste ključne svetovne surovine. Takrat je bilo to železo, ki se je nahajalo v zgolj nekaj svetovnih regijah. Posledica tega pa je bil princip, ki je baziral na resnični osnovi - posredovanje velesil v tujih deželah, ki so bile surovinsko bogate.

Dandanes dogajanje ni ključno in vsekakor ni pogojeno s tem, da so bitke, vojne. Slednje so v primerjavi z v1, ko si za napad moral plačati precejšnjo vsoto denarja, povsem devalvirane. Rusi so recimo za napad na Florido, ki je bila nekoč poslednja ameriška regija, plačali 7000g. Problem je, ker so bitke izgubile na vrednosti, problem je, ker so ustvarili večno stanje vojne, ker so hoteli narediti igro "aktivno" in ne tako kot v preteklosti, ko si lahko odklikal tista 2 klika ter se nato prijazno poslovil. Seveda je ta poteza povsem smiselna, ampak lotili so se je povsem napak. S tem, ko uničiš vojaški in ekonomski koncept, uničiš igro. Politika in diplomacija izgubita pomen brez slednjih.

Morda nam to nekaj pove, da se problemov ustvarjalci lotevajo na napačnih koncih. Pretirane ponudbe virtualnih dobrin niso dovolj. Ni tiste dodane vrednosti. S tem, ko so dodali te "zlatokope" tistim državam, ki so zmagale na lastnih kontinentih, so ustvarili minuaturni učinek tistega, kar je nekoč veljalo in je bilo poglavitno za to, da je bila igra dejansko zabavna.

Kako odpraviti trenutno stagnacijo, se morda sprašujete. Ni je možno, sploh pa če gremo v daljnosežno prihodnost z obzirom na to, kako je eRepublik voden. Ekonomija ne funkcionira in je mišljena bolj ali manj kot "individualna" osnova enega posameznika - kje so tisti zlati dnevi, ko si celo imel 10 zaposlenih v podjetjih, kar je bilo potrebno za maksimizirano produkcijo. Kje so dnevi, ko so Američani plačali polovico svoje zakladnice za napad na srbsko železarsko regijo na Kitajskem. Kje so dnevi, ko si imel različne gospodarske panoge, ko so se delavci ločevali na "manufacturing", surovinsko proizvodnjo in "gradbince"?

Enakost povzroča dolgočasje
Če daš vsem državam tisto, kar si želijo ali večino tistega, kar hočejo, potem tlakuješ pot neambicioznosti in želji po ohranjanju tistega, kar je že prisotno. V preteklosti medtem tega ni bilo prisotno, bil je princip ali si bil neodvisen ali odvisen, ali si bil samostojen ali nesamostojen. Regije so imele po večini ničen pomen, z izjemo surovinsko bogatih. Morda so bile pomembne poleg teh še tiste regije s precejšnjo količino prebivalstva zaradi industrialne moči, sicer pa so so bile surovine tiste, ki so ustvarjale konflikte. Države so bile zgolj tranzicijska pot do njih. Omejenost surovin in moč držav posledično pripelje do domino učinka. S pomočjo diplomacije boš iskal pomoč in želel pridobiti tiste ključne regije zase ter onemogočiti nasprotniku, da jih nadzira. Konflikti so neizbežni pri iskanju dominantnosti.

Ravno to se pozablja. Če v celoti olajšaš zavzemanje tujih ozemelj in jih narediš težko "osvobodljive", v čem je potemtakem smisel kakršnegakoli upora. V čem je potem smisel, da se aktivno udejstvuješ v igri, ki je že v osnovi povsem podrejena velikim. Ni defenzivne prednosti, vseeno je ali napadaš ali se braniš.

Kaj torej manjka? Ekonomski princip iz v1 in peščica izjemno vrednih regij, morda lociranih v državah, ki niso tolikšnega pomena, ki bodo poživile celotno dogajanje in sedanje zaveznike prisilile v medsebojno bojevanje. V čem je smisel, da se večinski del najmočnejših držav poveže v zavezništvo in potem ohranja "monopol" nad svojimi surovinami. Odlično vprašanje, ni ga, smisla ni. Igro dela morbidno in monotono, depresivno dolgočasno.

Za zaključek naj torej dodam, da je bila ekonomija glavno vodilo v igri in je ustvarjala težnjo po vojaškem osvajanju, diplomacija je olajševala pot. Medtem ko je politika črpala navdih iz vsega omenjenega. In sedaj se sprašujete, kaj manjka? Vse in nič. Zgolj peščica sprememb bi bila potrebnih, da igra pridobi na živahnosti.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly