Join the new world

Dogodki v Iranu so v precejšnji meri pripeljali popolnoma nov taktični aspekt v to igro. Naredili so jo nedvomno precej zanimivo. Kot prvo pa je potrebno pojasniti sploh, kaj je srbski načrt. Do nedavnega smo imeli občutek, da še sami ne vedo, zakaj so sploh tam. Z zelo optimistično potezo Bolgarije, ki naj bi prek Rusije prišla do kitajskih regij, so stvari začele dobivati svojo celotno obliko, razsežnost. Srbija za zdaj nima nekih zapletenih načrtov, cilj je zgolj ohranitev iranskih regij, dokler se na obzorje ne prikaže Bolgarija in osvobodi srbsko pot preko Pakistana do originalnih kitajskih regij oz. kitajske meje same. Ne pozabimo pa na to, da je v bližini še vedno izjemno močna Hrvaška, ki lahko kadarkoli s polno močjo udari nad večne rivale Srbe. Naši zavezniki se bodo v vsakem primeru prisiljeni boriti za vsak ped zemlje v Aziji. Načeloma je pa res, da ko enkrat in ko bodo prišli v Kitajsko in osvojili več kot zgolj eno samo regijo, bodo stvari precej olajšane za Srbe same. Šibkost Hrvaške je njena sama moč, slednjo namreč ne morejo ohranjati v nedogled in slej kot prej popustijo na dolgi rok, nekaj, kar Srbi v precejšnji meri razumejo. Pomnite se časov, ko je Hrvaška napadla Srbijo in jo pri tem skoraj v celoti izbrisala, nakar je prišlo srbsko maščevanje in izbris Hrvaške. Srbija ima voljo in moč, pa tudi delček norosti, Hrvati imajo vse, kar ima Srbija, zgolj kvantitete ne v tolikšni meri.


Napetost v Pakistanu ne popušča. Po začetni ofenzivi Srbije na Kitajsko v Pakistanu je slednja zdaj vrnila udarec in napada Srbe v najvzhodnejši iranski regiji. Jasno je, da so poskusi Kitajske po prevladi v Iranu že vnaprej obsojeni na neuspeh, slednja si namreč težko privošči okupacijo še ene izmed regij, kjer se lahko pričnejo uporniške vojne.

Kaj prinaša Kitajska Srbiji?
Jasno, prinaša ogromno taktično in geopolitično prednost. Ob predpostavki da se uspe Srbom infiltrirati med kitajske regije. Razumite to kot nekakšno poljsko okupacijo Francije, ki prinaša neizmerno stabilnost Poljakom, pa ne zato, ker je Francija močna, ampak ker je velika in ima veliko število regij. Ravno zato je Poljska uspela ohraniti svojo prevlado nad tem območjem toliko časa. Tudi ob izgubi ene same regije, tvoja prisotnost na območju ni ogrožena in tega se še kako dobro zavedajo dominantni Poljaki.

Srbija cilja na nekaj podobnega, v kolikor bi lahko sklepal. Stremijo k temu, da enkrat - po dolgem času - pridejo do zanesljivega vira surovin. In Azija ponuja prav to. Kitajska praktično brez problemov nenehoma prihaja do le-teh in Srbi vidijo priložnost prav v tem. Če jim uspe, je srbska prisotnost v Aziji zagotovljena za daljši čas. Tokrat se ne bo šlo zgolj za okupacijo železa v slavni kitajski regiji Heilongijang, temveč za okupacijo večinskega dela Kitajske - namreč to je načrt Srbije. Zavedajmo se pa, da je načrt nekaj drugega od izvedbe. Srbi pogosto, sploh v današnjem času, spodletijo ne zgolj pri izvedbi, ampak tudi pri načrtih.

Hrvaška vloga v Indiji
Povsem jasno je, da Srbija nima nikakršnih želja, da bi se borila s Hrvaško. Ravno nasprotno, po dolgem in počez se ji bo ognila, v kolikor bo le-to možno. Čeprav Pakistan je res kot nekakšen zamašek in tampon cona, kjer se bodo odvijale najbolj ključne in pereče bitke, pa nič za to. Bodo stvari vsaj zanimive in ponovno bo prisoten nek adrenalin v igri, nek bit k stvarem, ki ga že dolgo ni bilo zapaziti.

Hrvati imajo izjemno takično pozicijo, da preprečijo Srbom vstop v Kitajsko, na to bo tudi računalo EDEN zavezništvo, v kolikor bo to potrebno. Nenehna vojna z Indijo ji prav to omogoča, spreminjanje iz pasive v aktivo. Srbija ni šibka, ima zgolj problem, da se sooča s tolikšnim številom nasprotnikov, kar ji v nikakršni meri ne olajša stvari. Upanje so torej iz Irana preselili v Bolgarijo, ki prodira po Rusiji do Kitajske in ima verjetno podobne želje kot Srbija.

Možnosti Bolgarije v Aziji
Bolgarski vpad v Rusijo za zdaj še ni razkril svojega pravega namena, lahko pa sklepamo, da gre v veliki meri zgolj za prehod do kitajskih regij. Bolgariji se ponujata dve opciji; ti pa sta ali se bolgarski napad prične že v regiji Xinjiang, kar bi deloma blokiralo pot Srbiji v Kitajsko samo - lahko se igra tudi na karto uporniških vojn ter prodor Bolgarije v notranjost samo. Druga opcija pa je ta, da Bolgarija pohod po Kitajski prične na povsem skrajnem vzhodu, pri nekdaj ključnih železnih regij, Hello Kitty in Lion King, kot so ju poimenovali Američani. Slednja opcija je precej bolj verjetna. Vedite pa, da gre to bolj za domnevo kot karkoli drugega.


Bolgarski pohod proti najverjetnejši tarči Kitajski se je pričel.

Razloge za bolgarski napad na Rusijo pač težko najdeš v sami okupaciji ruskih surovin, namreč državi kot sami naj bi imeli prijateljske odnose, bili so tudi pozivi k temu, da se Rusija pridruži zavezništvu CoT, v katerem dominirata predvsem Čile in Bolgarija sama. Rusija sama nima nekih eksplicitnih in vrednih surovin, ki bi jo delale eksotično, kot je Francija s svojima gumarskima regijama. To je prekletstvo dobrega, kot bi se lahko izrazil, ko omenjamo Francoze.


Bolgarija se lahko odloči za napad na Kitajsko v začetnem predelu ruske meje s Kitajci oz. na povsem vzhodnejšem delu. Verjetnejša opcija je slednja.

Bolgari bodo skoraj v veliki verjetnosti odšli na pohod po Rusiji z namero, da se ustaličijo kot sovladarji Kitajske s pomočjo Srbije. S tem pa se tudi v veliki meri okrepi pozicija nekdaj povsem onemoglih evropskih držav od večnih balkanskih vojn. Zanimivo, namreč zdaj, ko je fokus povsem usmerjen na Azijo in boj med Makedonijo in ZDA v Franciji ter vzhodni obali Amerike, Balkan sploh ne pride do izraza.

Vloga Romunije, Indonezije in Čila
Čeprav omenjene države ne mejijo na Kitajsko in ne morejo direktno pomagati Srbiji pri prodoru v kitajske regije, se povsem pozablja njihovo pomembnost in vlogo v Avstraliji oz. Indoneziji. Romunija s svojo prisotnostjo v Indoneziji povsem negira in preprečuje vsakakršno nevarnost napram Hrvaški. Karikirano gledano je Romunija zgolj kot en ščit hrvaškim interesom v Indiji sami, kjer bodo, ko bo to potrebno, delali težave Srbiji - že prej omenjeno.

Vlogo Indonezije nikar ne moremo primerjati iz časov zlate dobe, ko je slednja nadzirala velikanski del Kitajske, ruske regije - recimo za WSR so takrat dobili 10.000 golda, da so jo prepustili Rusiji od Rusov samih. Zgolj za namig, kolikšno vlogo so igrale surovine nekoč in kakšno danes, kjer je fokus vsega usmerjen zgolj na kupovanje golda.


Romunija predstavlja ščit hrvaškim interesom na Tajskem in Indiji, medtem ko Indonezija sama zaradi nemoči napram Romuniji ne more postoriti nič. Čile se bo v kratkem boril za lastno suverenost proti napredujočim argentinskim silam v Novi Zelandiji.

Čile, četudi predstavlja neko avtoriteto in ima moč, se ne more direktno kosati z Argentino, slednja pa te dni nezadržno prodira po Novi Zelandiji, glavni cilj pa bržkone ostaja napad na avstralske regije Čila. Kakorkoli potem vzamemo, vloga Čila bo zanemarljiva, ker bodo bolj kot za interese svojih zaveznikov osredotočeni na lastne in predvsem lasten obstoj in suverenost. Nimajo razlogov, da bi sebe pošiljali v ogenj, če jim to na koncu prinaša zgolj izbris.

Srbija tako ostaja sama v Pakistanu pri upanju na boljše čase in čakanju na Bolgarijo, da slednja prispe do kitajske meje. Šele ko se slednje pripeti, bomo lahko govorili o nadaljnjih potezah srbskega vojnega stroja. Do takrat bomo ujeti v pat poziciji brez premikov na eni ali drugi strani. Srbija bo uspešno oz. brez problemov držala nadzor na Iranom, Kitajska si okupacije še eno izmed regij, kjer se lahko pričnejo uporniške vojne, težko privošči. Vedimo to.

Azija je novi balkanski sod smodnika.

Lepo vas pozdravljam,
Ice Killa aka Howly